gyzargument

Menda je v neki revni indijski vasici okoli štirideset siromakov, ki bi radi telefonirali, pa nimajo elektrike.

Sodeč po poročanju številnih blogov posvečenih mobilni telefoniji (OnlyGizmos, InTechNews, EnGadget in MobileWeblog so le nekateri najuglednejši med njimi) iz vasi Kajrai namreč okrog štirideset nesrečnikov vsak dan roma v dvajset kilometrov oddaljeno vas Madhya Pradesh, da si napolnijo mobilnike.
Khm?

Malo blogerske refleksije ob takšnih klišejskih postih ne more škoditi!
• Zakaj preprosto ne uvedejo dežurstva in se v nalogi ne izmenjujejo tako, da bi sleherni posameznik prišel na vrsto zgolj vsakih štirideset dni?
• Kakšne mobilnike imajo, da jih morajo polniti vsak dan?
• Morajo res vsak dan telefonirati v več kot dvajset kilometrov oddaljene kraje? Drugače bi se bilo bolj smiselno odpraviti na obisk.
• Od kod jim omrežje? Oddajni stolpi so ponavadi priklopljeni na elektriko, stojijo pa povprečno v premeru petnajstih kilometrov …
• Povprečen človek hodi s hitrostjo pet kilometrov na uro, kar pomeni, da dvajset kilometrov premaga v štirih urah. Če računamo, da omenjeni Indijci svoj mobilnik polnijo tri ure, potem pa se vrnejo domov, ugotovimo, da vsak dan porabijo natanko enajst ur zato, da so njihovi mobilniki polni.

Sicer pa nadvse zanimiva novica, kajne?