Je Android res samo mobilna platforma?
Prvi pomisleki, da je Android več kot le mobilna platforma, so se na spletu pojavili že 15. avgusta, a piscev bloga VentureBeat takrat večina ni jemala preveč resno. 1. januarja letos je bil na istem blogu objavljen post, ki se je iste teme dotaknil drugače kot le z avantgardno napovedjo: Daniel Hartmann, eden od obeh avtorjev bloga, je na svoj netbook Asus EEEPC uspešno namestil operacijski sistem Android. Uspešno v tem primeru pomeni, da sta znotraj Androida uspešno delovali tako grafična kot zvočna kartica in celo brezžična omrežna povezava, ki je v različnih Linux distribucijah pogosto najbolj problematičen del strojne opreme.
Iz tehničnega vidika so zanimivi zlasti naslednji podatki:
- poseg adaptacije naj bi Hartmannu vzel le štiri ure
- iz Androidove dokumentacije za razvijalce je moč razbrati, da je platforma namenjena dvem skupinam naprav: telefonom (phones) in mobilnim internetnim napravam (mobile internet devices, v dokumentaciji MID)
- v skupino MID po Intelovi kategorizaciji spada tudi Asusov netbook, na katerega je Hartmannu uspelo naložiti Android (to v praksi pomeni, da ima Intel že pripravljene gonilnike za t.i. MID naprave)
- zaslon na “spimpanemu” mini-prenosniku je približno petkrat večji od tistega, s katerim se ponaša prvi mobilnik G1, pa vse skupaj vseeno brez kakršnih koli problemov deluje celozaslonsko; prilagoditev je potekla samodejno
Zgornje štiri alineje pa niso edini razlog, da se ideja o Googlovem računalniškem operacijskem sistemu ne zdi niti malo sci-fi. Google se je kot Microsoftov konkurent prvič transparentno predstavil z lansiranjem brskalnika Chrome (tega so, mimogrede, najavili kar s pomenljivim stripom) . Možnosti razvoja/zlitja spletnih in namiznih aplikacij, ki jih prinaša morebiten Googlov operacijski sistem za PC-je, so tako rekoč neskončne. Zamislite si Gmail, Google Docs, Youtube, Google Calendar, Picasso in ostale Googlove produkte, ki brez kakršnega koli brskalnika tečejo na vašem namizju – in tja niso vsiljene, temveč se tam “počutijo kot doma”.
Večina do sedaj razvitih Android aplikacij je spisanih v JVM (Java Virtual Machine), in ne v linux razvijalcem omiljenemu C++ (ali gnu C). Manjša baza razvijalcev je morda edina ovira na Androidovi poti do “samostojnosti”, čeravno platforma Android že vključuje nekaj C/C++ knjižnic, tako da porting verjetno ni ravno neizvedljiv (malo bedno, ampak mi žal manjka razvijalskega znanja, da bi o tem lahko napisal več – morda me reši kak komentator).
Kaj pravite?