gyzargument

Preteklost?

Mp3 predvajalnike so mobilci začeli izpodrivati že leta 1999, ko se je na trgu pojavil prvi mobilni telefon s funkcijo predvajanja mp3-jev. Funkcionalnost, ki je bila sprva korejska uspešnica, se je izredno hitro naselila v tako rekoč vse svetovne mobilce, izdelane po letu 2000. Tehnološki navdušenci s(m)o že takrat napovedovali takojšnjo smrt mp3 predvajalnikov, a se je izkazalo, da so bile entuziastične napovedi popolnoma nerealne. Samo poglejte si, kako je po tem obdobju rasla prodaja iPodov …

Prostor na spominski kartici je bil čisto preveč omejen, zvok pa strašno nekvaliteten. A ne za dolgo – sorazmerno s siceršnjim rapidnim tehnološkim razvojem so napredovali tudi mobilci, ki so bili sposobni vsako leto predvajati bolj dostojen zvok. Hkrati so se močno pocenile spominske kartice microSD; za 8gb moramo danes npr.  odšteti le še 22 bruseljskih. Priložnosti sta se od vseh proizvajalcev mobilnih telefonov najbolje zavedala Nokia in SonyEricsson, ki sta celo uvedla svoji glasbeni liniji telefonske proizvodnje.

A tudi to ni zares spremenilo situacije na trgu. Mar v mestnem prometu opazite veliko ljudi, ki glasbo poslušajo na mobilcu? Not really, ha?

Mp3 predvajalniki malo višjega cenovnega razreda (Applov iPod, Microsoftov Zune, Sonyevi NW-ji) se v resnici še vedno boljše obnesejo: nalaganje muzike in brskanje po ustvarjeni zbirki spremlja mnogo prijetnejša uporabniška izkušnja, baterija se veliko boljše drži, pa tudi kvaliteta zvoka je bolj kul (no, okej, tu je veliko odvisno tudi od tega, koliko si pripravljen odšteti za slušalke na mobilcu).

Prihodnost?

Tisto, kar mobilcem v boju teh dveh gadgetov po mojem mnenju daje odločilno prednost, je tehnologija UMTS. Tovrsten prenos podatkov je sicer pri nas na sceni že kar kar nekaj časa (Mobitel je kot prvi pri nas sistem pognal leta 2003), a je bila uporaba omenjene tehnologije do nedavnega relativno draga in posledično primerna le za t.i. napredne uporabnike. A od letos to ni več čisto tako, saj smo končno tudi v Sloveniji deležni vsaj zametov flat ratea – v paketu Džabest, na primer, lahko uporabniki pokurijo 1gb prenosa podatkov, ne da bi s tem vplivali na svoj mesečni račun.

Če se slučajno sprašujete, kakšno vezo ima to s poslušanjem glasbe: dobrodošli v streaming revoluciji!

Sedaj vam ni več treba skrbeti kaj naložiti na svoj prenosni predvajalnik in si razbijati glave z vprašanjem, kakšno glasbo vam bo ugajalo poslušati jutri zjutraj. Vse kar potrebujete je pameten telefon, primeren naročniški paket in en kul servis za streamanje glasbe, pri čemer je “en kul servis za streamanje” seveda the hard part.

Najprej se morate odločiti, če želite streamati glasbo iz svojega računalnika ali iz zato namenjenega spletnega servisa. Drugo je lažje, prvo pa (če je vaša domača mp3 zbirka podobno obsežna kot moja) ponuja manj omejeno izbiro pri poslušanju (poslušanje celih albumov,  ipd).

Danes vam bom predstavil možnosti streamanja glasbe od doma, jutri pa iz različnih spletnih servisov.

Streamanje od doma

Če imate iPhone, je izbira aplikacij za streamanje najboljša:

• Simplify deluje na vseh namiznih platformah (Win/Linux/Mac), od telefonov pa samo na iPhonu.  Aplikacija ni mišljena le za streamanje na telefon, temveč tudi za streamanje iz računalnika na računalnik – nekaj podobnega torej, kot če bi obstajala iPhone aplikacija za Jukefly ali pa Jinzoro. Stane le 4$, po zgledu Amaroka pa poleg streamanja ponuja še wiki podatke o izvajalcu in skripto, ki v nekaj sekundah sama poišče besedilo komada, ki ga poslušaš. Hudo!
• OOtunes podobno kot Simplify deluje na “vseh” treh namiznih platformah in iPhoneu, omogoča pa tudi streamanje iz zato namenjenih spletnih servisov (last.fm, Pandora, mp3Tunes, Seeqpod, Imeem). Nima skripte za besedila in ne fetcha podatkov iz Wikipedie, stane pa 20$.
• DotTunes deluje podobno kot zgoraj omenjeni aplikaciji, le da na iPodu teče znotraj Safarija, look & feel je malo manj prepričljiv, a se hvalijo, da aplikacija “zdrži” tudi knjižnice z več kot 30.000 pesmimi. Stane pa 0 evrov (aplikacije za iPhone namreč ne rabite).

Windows mobile, meni najmanj ljuba mobilna platforma, se (presenetljivo?) ponaša kar s tremi aplikacijami za streamanje glasbe od doma.

• MediaMaster v resnici sploh ni to, za kar se izdaja: glasbe namreč ne morete streamati od doma, temveč je treba muziko, ki jo želite poslušati preko streama, prej uploadati. Stupidno.
• LobsterTunes je najbrž najboljša izbira za lastnike telefonov z operacijskim sistemom WM. Streamanje od doma dela tako kot mora, LobsterTunes pa ponuja še eno kul stvar: če  nimate neomejenega (oz. nizko omejenega ) prenosa podatkov, jo lahko v okolici doma uporabljate v LAN-u.
• Mercora M prihaja izpod prstov Microsoftovih razvijalcev, prinaša pa (podobno kot  OOtunes) kombinacijo streamanja iz (le plačljivljih!) spletnih servisov  in streamanja od doma. Sam je sicer nisem stestiral, v Tom’s Guidu pa pravijo, da streamanje dobro deluje le, če je telefon pri miru (torej ne med hojo).  Bedno.

Tudi Android že ima svojo aplikacijo za stream, a glede na to, da o Androidih pri nas še ni ne duha ne sluha, o njej najbrž ni smiselno izgubljati besed. Podobno je z Didiomom, superkul appom za streamanje, ki pa pri nas na žalost še ne deluje.

Ostane nam le še pri nas najpogostejša smartphone platforma Symbian, katere uporabniki imamo, ko gre za stream iz domačega računalnika, srečo. Na spletu namreč ni mogoče najti nobene tovrstne Symbianu posebej prilagojene aplikacije, to pa ne pomeni, da se tega na Symbianu ne da početi. Zahvala za to gre kalifornijskemu podjetju Orb Networks, ki je tako kul, da je izdelalo produkt MyCast, ki tako rekoč ni omejen s platformami, saj dela skoraj povsod. Prilagojenost vsem pomembnejšim platformam pa ni edina stvar, ki Orb dela boljši od vseh ostalih tovrstnih aplikacij na spletu; ne zna npr. streamati samo muzike, temveč vse vrste multimedijskih datotek – celo Wordove dokumente! Skoraj bi si upal trditi, da je izbira no brainer – ne glede na to, kakšen telefon imate.

Sem kakšno aplikacijo izpustil, pa je ne bi smel? Z besedo na dan!