Družbeni mediji in slovenske spletne agencije (Renderspace, Sonce.net, Innovatif)

Pričujoča analiza je omejena na tri (po čistih prihodkih od prodaje leta 2008 via bizi.si) največje slovenske digitalne agencije, to so Renderspace, Sonce.net in Innovatif ter na tri social kanale, ki so najpogosteje deležni marketinških praks – Facebook, Twitter in Youtube. Vem, da obstaja še veliko dobrih agencij (in še več dobrih social kanalov), ampak odločil sem se kar se da ostro zamejiti raziskovalno področje, da širina analize ne bi pokopala njene globine.

Zaradi svojih rosnih 21-ih sem se odločil, da strukture in dizajnov spletnih mest agencij ne bom komentiral. Kljub temu, da me informacijska arhitektura zanima, bi bilo neprimerno, da bi tudi na tem področju “solil pamet” vsem največjim slovenskim digital agencijam. Analiza spletnih mest bo tako omejena na področje obveščanja. Mogoče bo objavo že itak kdo označil za provokativno, ampak se ne bom prav dosti sekiral – ko pišem o družbenih medijih, sem kar comfortable.

Renderspace (2.289.668 EUR)

Facebook


Obstaja samo skupina za zaposlene, ki pa ni nastavljena na “private” – pridruži se ji lahko vsak, kar deluje precej konfuzno. Še bolj konfuzno je to, da ima Renderspace na Facebooku kar dva osebna profila: Agencija Renderspace in Renderspace Agencija. Seveda ne gre za to, da bi Renderspace v stilu najbolj retardiranih brandov na Facebooku hotel nastopati z osebnim profilom; oba profila sta nastala zgolj za potrebe objavljanja aplikacij. Hint na Trubarjevo: v omenjenih dveh profilih zasebnost nastavite tako, da ne bosta več vidna pri rezultatih iskanja. Pa tudi produktni profil z rednimi objavami bi bil več kot na mestu. Prepričan sem, da nisem edini, ki ga zanima, kaj počnejo v največji digitalni agenciji v državi.

Twitter


Račun na Twittru (@renderspace) so ustvarili njihovi skoraj desetletje mlajši hrvaški kolegi, a so tudi oni dosedaj zmogli le eno (pa še to generično!) objavo. Niso niti prilagodili ozadja niti naložili profilne slike/logotipa.

Youtube


Imajo odprt profil, a je na  njem samo en video. Za razliko od njihovega računa na Twittru, je ta vsaj barvno prilagojen celostni grafični podobi podjetja. Odkar so bili nazadnje prijavljeni v račun je minilo kar dve leti. Glede na to, da očitno ne producirajo nobenega primernega video materiala, jim svetujem, da kanal skrijejo. Druga možnost je seveda redno uploadanje vseh video vsebin, ki jih Renderspace (+Pristop) ustvarja za svoje naročnike. Oboje bi bilo seveda boljše od profila, ki izgleda kot zapuščen spomenik …

Obveščanje preko spletnega mesta/bloga

V zadnjih treh mesecih (januar, december, november) so na svojem spletnem mestu objavili pet novic; vse so namenjene predstavitvi projektov, ki so jih nazadnje izdelali za svoje naročnike. Naročanja na e-obvestila ne omogočajo, pa prijave na RSS tudi ne.

Sonce.net (1.284.209 EUR)

Facebook


Produktnega profila (in s tem možnosti, da jih na Facebooku spremljajo simpatizerji/naročniki/konkurenti) nimajo, v največjem družbenem omrežju so prisotni samo s skupino namenjeno zaposlenim, ki pa je vsaj zaklenjena in ne dopušča dvoma, da je morda namenjena širši javnosti.

Twitter

Sploh nimajo uporabniškega računa.

Youtube

Sploh nimajo uporabniškega računa pt.2.

Obveščanje preko spletnega mesta/bloga

V zadnjih treh mesecih so na svjoem spletnem mestu objavili 16 novic; sklop novic ni nujno povezan z njihovimi projekti, omogočajo naročanje na newsletter z imenom Sončni Žarek, naročanja na RSS pa žal ne.

Innovatif (1.261.529 EUR)

Facebook


Innovatif na Facebooku nastopa podobno neresno kot Renderspace in Sonce.net. Nimajo produktnega profila, iskalni niz “innovatif” vrne osebni profil Inno Vatif (ugibam, da je bil tudi ta ustvarjen za potrebe objavljanja aplikacij – v tem primeru svetujem, da ga skrijejo) in profile njihovih zaposlenih.

Twitter


Pred začetkom lanskega poletja sem že mislil, da bodo pri Innovatifu svojim konkurentom pokazali, kako se tvita. Napedenali so profil (izgleda res kul) in objavili tri povsem relevante in všečno spisane objave. Seveda sem jim takoj začel slediti, ampak moje veselje ni trajalo dolgo – ostali so pri treh tvitih, profil pa pustili nespremjen in dopustili, da se na njem nabere prah. Škoda.

Youtube

Sploh nimajo uporabniškega računa.

Obveščanje preko spletnega mesta/bloga

Innovatif uporabniku na svojem spletnem mestu ne ponuja nikakršnega rednega spremljanja – niti newslettra, niti RSS-a. Glede na količino novic, ki jih sproducirajo, bi bila kakršna koli možnost naročanja tako ali tako hecna: v zadnjih treh mesecih niso v sklopu Dnevnik objavili niti enega sporočila.

Zakaj to ni kul?

Prepričan sem, da slabosti, ki so posledica tako šibke uporabe družbenih medijev s strani treh največjih slovenskih digitalnih agencij, ne potrebujejo nikakršnih pojasnil, da pa odpravim komentarje v stilu “kovačeva kobila je zmeraj bosa“, pa v treh alinejah navajam še svoje glavne argumente:

  • Aktivnosti v družbenih medijih svojim naročnikom prodajajo kot “a must”; well, jaz jim ne bi verjel, če bi videl, da tega ne počnejo niti sami.
  • Imajo dovolj kadrov, ki so sposobni dostojno upravljati spletno prisotnost svojega podjetja; to, da bi v družbenih medijih nastopali tako kot se spodobi, bi bil najboljši argument, ko bi bilo naročnika treba prepričati, da morajo objave prihajati iz hiše.
  • Njihovi potencialni sledilci so (za razliko od ciljne publike nekaterih njihovih naročnikov) sestavljeni iz prebivalcev interneta, ki se v družbenih medijih počutijo kot doma.
  • Korekten članek za katerega upam, da bo vzpodbudil "širšo" razpravo na temo uporabe in razumevanja pomena družbenih medijev v 2010.
    In še povsem moje mnenje:

    a) v kolikor imaš "zrelo" blagovno znamko v "online" panogi (ne glede na to, da si lahko v precejšni meri zgolj servis) je nedopustno, da te šele tovrstna analiza predrami. Dolgoročna interaktivna komunikacija in grajenje "brand personality-a" je "must" ne glede na "karakter" v tem primeru agencije, v ostalih pač podjetja.

    b) slabosti šibke uporabe družbenih medijev več kot očitno na našem "nano" trgu :-) niso slabosti! Iz povedanega v enem od komentarjev in izkušenj iz prakse se večino odnosov in s tem poslov zgradi na "osebnem levelu" in dobrih "vezah" ... ERGO: na področju družbenih medijev izobražen človek (ali skupina njih) v "agenciji", ki dnevno povezuje in gradi komunikacijo navzven ter pridobiva feedback končnih uporabnikov, da ga je moč ovrednotiti v večini primerov predstavlja nesorazmeren strošek za takšno podjetje oziroma v očeh lastnikov (managerjev) ne odtehta povprečne "neto" plače v panogi :(( ... žalostno, ampak tudi ta aspekt je več al manj merjen skozi prizmo "prodaje".

    c) paradox majhnosti in "zaprtosti" našga web prostora zlo dober služi namenu prej omenjenega vrednotenja prisotnosti na družbenih medijih. Res ful dober bi blo videt, da npr. omenjena "trojica" in še marsikdo predstavlja "case study" na področju interaktivnega komuniciranja že zarad narave posla v katerem se nahajajo in dejstva da v letu 2010 potrebe presegajo "odličnost spletne strani in newsletter-je" ... Ampak čemu?? Boš zaradi tega prodal kaj več? Pridobil večji tržni delež? Te bo konkurenca kaj bolj cenila? ... V našem okolju je to bolj "družbeno odgovorno" ravnanje kot kaj drugega...In pa: kdo sploh še razmišlja "dolgoročno" ? ;))
  • samo komentar glede dolgorocnosti. Marketing servis po defaultu ni usmerjen v dolgorocnost, torej tudi produkti, velika vecina le-teh, izpod rok agencij, niso dologorocne zadeve, temvec kratkorocne zadostitve potreb, ki v najboljsem primeru stremijo k dolgorocni uspesnosti klienta.

    Ce bi pa radi imeli dolgorocne produkte teh agencij, potem je bolje, da se obrnite na produktno orientirana podjetja. Ampak tukaj se pogovarjamo o agencijah, right?
  • Jst sem clanek in analizo razumel, kot primer "porazne" uporabe družbenih medijev s strani največjih digitalnih marketing agencij...in kot dolgorocno navajal "grajenje brand identity" skozi interaktivno komunikacijo pri uporabi teh kanalov.

    Torej se ne pogovarjamo o agencijah ;)
  • dober zapis in dobrodošla analiza - še več takih! se strinjam, da štejejo predvsem posamezniki, pa vendar je tudi pojavnost agencije kot blagovne znamke v družbenih medijih pomembna - nenazadnje, naročnik sklene poslovno sodelovanje z družbo/ekipo in ne konkretnimi posamezniki in fajn je, da pokažejo, kako komunicirajo kot brand. saj se da - primer Luna, pa še veliko je prostora.
  • Agencija kot blagovna znamka? Zelo dvomim v to. Konec koncev so (smo) agencije servisi, torej blagovna znamka najbrz nima kaksne bistvene veljave. Ceprav vsi mislimo, da jo ima. Oz. si zelimo.
  • Fletno branje. Ceprav know-how teh agencij ni pogojen z njenim nastopanjem v tem (zelo omejenem) krogu web družbenih mrež. Konec koncev so to firme, ki vseeno zdruzujejo posameznike, ki pa najbrz so aktivni na teh straneh. In ti posamezniki stejejo.
  • Eva
    zagotovo eden boljših primerov implementacije družbenih medijev v našem prostoru: http://www.luna.si/
    less is more!
  • Najprej naj povem, da me izjemno veseli, da tak zapis požanje tak odziv kar verjetno dokazuje vsaj dvoje. 1. da se ljudje zdaj končno zavedajo(mo) pomembnosti spletnega komuniciranja in 2. Da vse agencije kar dobro spremljamo dogajanje na spletu, kar pomeni da predvsem poslušamo. :-) In to je tisto, kar večinoma poudarjamo našim naročnikom.

    Žiga, najprej hvala, da si nam nastavil ogledalo. Včasih je težko videti svojo splošno situacijo, ker se nimaš časa ustaviti in jo dejansko zaznati. Pa vendar je meni to kar vidim, mogoče za razliko od drugih (tako lahko zaznam iz odgovorov, če ni tako, se opravičujem), večinoma všeč. Pa ne samo zato, ker smo med prvimi tremi :-)

    Naše podjetje ima dokaj konkretno zastavljene načine uporabe spletnih (in drugih :-)) družbenih medijev. Večinoma (tako offline kot online) izpostavljamo ljudi, saj so ravno ti tisti, ki nas (s svojim znanjem in osebnostjo) razlikujejo od drugih. Tako je to, kar si pravilno videl in povzel dejansko naše videnje uporabe orodij (v našem primeru seveda). FB (in Linkedin) uporabljamo za učinkovito mreženje 1na1 in (do neke mere) za interno komuniciranje. Smo ga pa gotovo z razlogom zaprli za javnost, kot si tudi sam ugotovil. "Funpage" ali podobna oblika korporativnega komuniciranja bi bila v našem primeru neprimerna. Podjetje mora po mojem skozi dolgoročno interaktivno komuniciranje vzpostaviti brand personalitiy in naš ni bleščeč in kričeč, ampak nekoliko bolj zadržan in argumentiran. In tu je vsaka zgodba (brand) precej drugačna..

    Youtube je za nas zaenkrat dokaj neuporaben (spet govorim o korporativnem nivoju), ker nimamo veliko video vsebin (to ima spet veze z našim "karkaterjem"), Twitter pa ravno zadnje mesece ponovno uveljavljamo kot konkreten kanal (spet preko posameznikov), čeprav se krešejo tudi mnenja o "uradnem" kanalu in njeni vzpostavitvi. Tukaj bomo gotovo še kar nekaj besed potrošili v naslednjih mesecih in tale post bo upam, pospešil stvari :-) Gotovo največ časa pa posvečamo našemu newsletter-u, ki je po pričanju mnogih eden od najbolj relevantnih virov informacij o komunikaciji skozi digitalne medije.

    Potrebno se je namreč zavedati, da so podjetja kot smo mi, bolj B2B narave in je njihova komunikacija (še posebej na tako majhnem trgu, kot je Slovenija) odvisna predvsem od komunikacije ljudi znotraj podjetja. In tega se nekako držimo...

    Če se na koncu dotaknem še tvojih zaključkov. Res je, naša ciljna skupina je predvsem na spletu, kadrov žal nimamo toliko, kot bi si jih želeli :-) in absolutno ni res, da naročnike prepričujemo da morajo biti v družabni medijih ali celo na spletu. Prepričujemo jih, da si morajo postaviti strategijo komuniciranja preko interaktivnih kanalov, ki bo ustrezala njihovim dejanskim potrebam, ciljem, ciljnim skupinam in sposobnostim realizacije. Pa kar koli potem na koncu to lahko pomeni.

    Keep up the good work!
  • Me veseli, da je zapis izpadel korektno.

    @Samo
    Okej, prvi agrument umikam; res se prodaja v kontekstu poslovne strategije.

    @Nina
    Nice. Že followam.
  • Voilà, Twitter zagnali s povezavo na tale zapis, na Facebooku nastopamo kot Futura Group, You Tubea verjetno ne bomo urejali, ker ni ravno relevanten za našo predstavitev, prej bi rekla, da se bomo malce bolj posvetili LinkedInu.
  • Se strinjam s hirkani. Z zaključki se pa tudi več ali manj, oz. s prvim se ne morem, druga dva sta pa kar prava:
    ad1) mi nobenemu našemu naročniku nikoli ne prodajamo nič "a must", ampak zmeraj v kontekstu njihovih potreb oz. ciljev, ki jim sledi njihova poslovna strategija.
    ad2) res je.
    ad3) bi znalo biti res, true.
  • Uf, zdajle si nas pa brcnil v rit in to povsem upravičeno. Will try harder.
  • Res fajnsko napisano, sam sem razmišljal o tem, da nekaj takega napišem, in mislim da še vedno bom, samo na enem drugem področju. Kjer so ljudje isto bedni, ne glede na to, da nekaj kao ful obvladajo..
  • hirkani
    Korekten zapis!
blog comments powered by Disqus