1. Povzetek za vodstvo

2. Analiza situacije

2.1 Analiza organizacije

2.1.1 Pregled sekundarnih virov o organizaciji

2.1.2 Intervju s predstavnikom organizacije

2.1.3 Analiza komunikacijske in projektne dejavnosti organizacije

2.2 Analiza javnosti

2.2.1 Analiza družbenih omrežij

2.2.2 Raziskava o nameri politične participacije na protestnih kolektivnih akcijah

Tistih, ki bi želeli sodelovati in pomagati pri študentskemu organiziranju v obliki, kakršnega poznamo danes, tako rekoč ni. Problem izvira iz profesionalizacije funkcij, ki prinaša nesmiselne hierarhične ovire. Ker vsak študent član ŠOS-a postane samodejno – takoj, ko se vpiše na fakulteto, voditelji ŠOS-a ne morejo reči, da so legitimni voditelji (Matić 2010) – to pravico si jemljejo, mandat jim v resnici ni dan. Edina možnost za resnično aktivacijo študentov je, da se jih neposredno vključi v proces odločanja.

Kako velika praznina zeva med študenti in študentskimi organizacijami, dokazujejo rezultati raziskave o nameri politične participacije na protestnih kolektivnih akcijah, ki smo jo – preden so se zgodili izgredi pred parlamentom! – izvedli na Fakulteti za družbene vede. Število respondentov (N), ki smo jih vključili v raziskavo, je 300.

Na vprašanje »Ali bi se bili v naslednjem primeru pripravljeni udeležiti protestne kolektivne akcije?« (gre za anketno vprašanje, sestavljeno iz številnih indikatorjev v obliki hipotetičnih situacij) je bilo možno odgovoriti na tri načine – z Da (1), Ne vem (0.5) in Ne (0). Po obdelavi podatkov smo ugotovili,  da je aritmetična sredina enaka 0,3806,  oziroma, da se povprečen odgovor nahaja med »Ne  vem« in »Ne«. Naj dodamo, da so rezultati ankete še posebej relevantni, saj sta tako koeficient asimetrije (skewness) kot tudi koeficient sploščenosti (kurtosis) globoko znotraj intervala, ki kaže, da so spremenljivke razporejene enakomerno: prvi znaša 0,207, drugi pa -0,506. Rezulatov torej ni mogoče izpodbijati z argumentom pogostih mejnih vrednosti, saj je porazdelitev vse prej kot koničasta.

V raziskavi nas je zanimalo tudi, kolikokrat so študente v mesecu pred napovedanimi demonstracijami nagovorili predstavniki študentskih organizacij. Tudi to anketno vprašanje je bilo sestavljeno iz več indikatorjev, ki označujejo vsak svoj komunikacijski kanal  (»Kolikokrat so vas v preteklem mesecu predstavniki študentske organizacije nagovorili prek … «). Na voljo je bilo pet različnih odgovorov (1 – nikoli, 2 – redko, 3 – včasih, 4 – pogosto, 5 – zelo pogosto), rezultati pa glede na vsesplošno odzivnost propagandne kampanje niso niti malo presenetljivi. Najpogosteje so bili študentje s strani predstavnikov študentskih organizacij nagovorjeni na javnih mestih (s plakati in grafiti) – aritmetična sredina tu znaša kar 3,4333, kar najpogostejši odgovor uvršča med »včasih« in »pogosto«. Drugo najbolj pogosto so bili študentje nagovorjeni preko družbenega omrežja Facebook, kjer aritmetična sredina znaša 3,1333 (včasih-pogosto). Redki pa niso bili niti nagovori preko ostalih kanalov: z aritmetično sredino 2,4667 sledi televizija, z 2.3333 elektronska pošta, z 2,100 radio, z 1,1667 pa celo propagandna SMS sporočila (!).

Dejstvo je torej, da so bili študentje priča pravi komunikacijski falangi, ki je s sindikalistično-uporniško dikcijo na (odločen) štrajk pozivala povsem neposredno. To,  da je aritmetična sredina pri prvem vprašanju (»Ali bi se bili pripravljeni udeležiti protestne kolektivne akcije …«) enaka 0,3806,  oziroma, da se povprečen študentski odgovor kljub nadvse intenzivnimi komunikacijskimi aktivnostmi študentske organizacije nahaja med »Ne  vem« in »Ne«, dokazuje, da študentske organizacije v svojem delovanju precej neuspešno naslavljajo interese študentov.

3.  Opredelitev problema

Iz zgoraj navedenih analiz smo identificirali naslednje ključne probleme, s katerimi se organizacija sooča:

A)  Pomanjkanje transparentnosti

Študentske organizacije pod pokroviteljstvom ŠOS večina študentov vidi kot peskovnik za bodoče (pokvarjene) politike. Demonstracije v podporo študentskim servisom namesto študentom, jadranje, organizacije dogodkov preko »povezanih podjetij« z razlikami v ceni, nenaročevanje propagandnih materialov pri najcenejših, temveč pri najbližjih ponudnikih (Matić 2010); tisto, kar študentskim organizacijam najbolj manjka, je popolna transparentnost poslovanja.

B)  Pomanjkanje vključenosti študentov

Študenti imajo na študentsko organiziranje najpogosteje dva različna pogleda:

• manj kritični gratifikacijo doživijo preko klasičnega načela kruha in iger (boni, pijanske veselice),
• bolj kritični se od študentskega organiziranja popolnoma distancirajo

C)   Nerazumevanje svoje pozicije v družbi

Ogromne finančne vsote, ki jih ŠOS (skupaj z organizacijami, ki spadajo pod njegovo streho) porablja za komuniciranje, ne pritičejo študentskemu organiziranju, ki bi moralo biti s komunikacijskimi taktikami bolj kot trgovcem (plačani oglasi na radijskih postajah, tisoči barvnih plakatov) ali vandalom (grafitiranje po novo zgrajenih objektih) podobno sodobnim civillnim iniciativam.

Rešitev zgoraj navedenih problemov vidimo v vpeljavi projekta e-demokracije, ki bo natančno opisan v naslednjih poglavjih.

4.  Strategija

4.1 Določitev ključnih javnosti

4.2 Komunikacijski cilji

4.3 Ključna sporočila

5. Implementacija načrta

Naša strategija vse tri glavne probleme rešuje z enim samim orodjem – s spletno aplikacijo, ki omogoča pregled nad vsemi ŠOS-ovimi projekti (transparentnost), neposredno vključenost študentov v odločevalski proces in prenos vseh komunikacijskih aktivnosti na internet. Glede na to, da ne moremo govoriti o nikakršnem digitalnem razkoraku, saj imajo vsi študenti dostop do interneta – potrebujejo ga že za prijavljanje na izpitne roke – ni nobenega razloga, da se ne bi posluževali prednosti omenjenega medija – je interaktiven (omogoča participacijo občinstva), prijazen proračunu (stroški so po končani produkciji spletnega mesta omejeni zgolj na strežniško gostovanje, ki predstavlja zanemarljiv strošek) in okolju (za razliko od papirja).

5.1 Določitev virov komuniciranja

1. Podrobnosti iz vseh študentskih projektov, vključno z vso dokumentacijo in stroški, naj bodo organizirane v novičarski modul z možnostjo selektivnega RSS ali ATOM naročanja. To pomeni, da študentom ne bo potrebno slediti vsem projektom in da bodo lahko preko kategoriziranih »feedov«, ki si jih bodo nastavili sami, od blizu spremljali samo tiste aktivnosti organizacije, ki jih najbolj zanimajo.

2. Aplikacija za vzpostavitev e-demokracije, ki je sestavljena iz dveh delov:

• Prvi del predstavlja odprto platformo, kjer študentje predlagajo ideje, jih skupaj dopolnjujejo (wiki,wave?) in o njih glasujejo. Tisti projekti, ki imajo največ podpore, se potem seveda izvedejo (financirajo) v okviru študentske organizacije.
• Drugi del pa izhaja iz prvega: aplikacija beleži pri katerih wiki projektih je bil študent najbolj dejaven in mu daje glas za odločanje o tekočem poslovanju študentske organizacije – ki naj vsak odločitev, ki vključuje odhodek, višji od od določenega zneska – ponudi v potrditev vsem tistim študentom inovatorjem, ki so v aplikaciji dovolj aktivni na področju, pod katerega spada projekt (sociala/kultura/šport/študij …)

3. Ker bi se vse to odvijalo v okviru istega spletnega mesta, na katerem se bodo kupovali tudi e-boni, ki bodo v obisk prislili vsakega študenta, na ta način zgradimo kanal, kjer lahko organizacija (oziroma njeni deli) komunicirajo z vsemi študenti, ki jih lahko targetirajo po področjih, kjer so izkazali željo po participaciji. To odpravlja vsakršno potrebo za drage tiskane komunikacijske aktivnosti (letaki).

5.2. O razvoju aplikacije

1. Baze vseh študentov posebej v ta namen ne bo potrebno digitalizirati  – ima jo univerza, ki je v zadnjih letih na vseh fakultetah uveljavila spletni referat.

2. Spletno mesto naj teče na linux strežniku, katerega uporaba je brezplačna (tu ne gre zgolj toliko za nezmožnost plačevanja Microsoftovih strežniških licenc, temveč za simbolični dokaz zavedanja lastne pozicije v družbi).

3. Za razvoj aplikacije ni smiselno najemati komercialnih interaktivnih agencij, saj je med študenti več kot dovolj znanja, da lahko sami izvajajo svoj spletni nastop.

4. Promocija aplikacije – izključno brez zakupljanja medijskega prostora

• gverilski nastop v družbenih medijih
• »infopushi« na celotni obstoječi spletni infrastrukturi organizacije
• osebno

5.1 Določitev virov komuniciranja

5.2 Določitev taktik in orodij komuniciranja

5.3 Časovnica

5.4 Proračun

6. Evalvacija načrta

7. Zaključek

8. Priloge

9. Viri

Pa poglejmo, kaj “vemo”:

• tablica naj bi temeljila na Intelovi arhitekturi Core
• z uporabnikom naj bi se pogovarjala predelana različica Lepoarda – z vsemi funkcijami, ki jih imata iPhone in iPod Touch (multi-touch in coverflow)
• diagonala zaslona naj bi merila 10 inčev
• prodaja naj bi se začela že letošnjo jesen (nekateri govorijo o septembru, nekateri pa o oktobru)
• vgrajen naj bi bil GPS sprejemnik
• povezljivost menda ne bo problematična (wireless, bluetooth, nekateri govorijo celo o GPRS-u)
• cena naj bi se vrtela med 500 in 600 bruseljskimi

Razmišljam, kako bo to vplivalo na trg pametnih telefonov; če me bo v prihodnosti vedno spremljal tako zmogljiv in tako lahko prenosljiv računalnik, mi bo morda kar naenkrat popolnoma vseeno, kakšen brskalnik imam na telefonu – ali pa, katere igrice so uspeli nazadnje prilagoditi malemu zaslonu aparata. Hah, lahko se zgodi, da bodo telefoni spet postali telefoni …

Splet je poln bednih debat na to temo, ki jih lahko na vseh nivojih primerjamo z meforičnim sistemom, ki služi vojaški propagandi (prosto po Lakoffovi: telefon kot oseba, mehanizmi pravljične metafore, metafore strokovnjakov, pojavnost na trgu kot igra 1: 1 …) , in ker na noben način ne želim, da se tale objava sprevrže v kaj podobnega, sebe (pa tudi vas, komentatorje) postavljam pred zahtevno misijo: poskusimo na primerjavo pogledati izven dveh sektaško utečenih diskurzivnih praks.

Dimenzije
Telefona sta podobnih velikosti: Nokia je par milimetrov tanjša, iPhone pa je nekaj gramov lažji.

Zaslon
Tudi tu ni velikih razlik: oba aparata se ponašata s 3.5 inčnima zaslonoma na dotik. N97-ka se lahko pohvali z višjo resolucijo (640×360/320×480), a se ji iPhone oddolži z nekoliko višjo občutljivostjo na dotik in možnostjo upravljanja z večimi prsti hkrati.

Diskovje
N97-ka pride z 32 giga internega diska in možnostjo, da jo s kartico micro SDHC razširimo do neverjetnih 48 gigabajtov; iPhone 3Gs obstaja v dveh različicah: 16gb in 32gb, možnosti razširitve s spominsko kartico pa ne ponuja.

Navigacija
V strojnem pogledu ni razlik: obe napravi imata GPS sprejemnik, kakor tudi elektronski kompas. iPhone ima vgrajeno aplikacijo Google Maps (ki jo lahko namestite tudi na N97-ko), medtem ko Finci prisegajo na Nokia Maps, aplikacijo, ki je po novem obogatena z mestnimi vodiči in glasovnim usmerjanjem.

Procesor in RAM
N97-ka teče na ARM 11 CPU, ki zmore 434 MHz in ima 128 mega RAM-a. Naslednje številke me presenečajo: iPhone 3Gs se ponaša s procesorjem ARM Cortex A8, ki teče s 600 MHz, podprtimi z 256 mega delovnega pomnilnika. Sodeč po številkah (ki jim, ko ne gre za pozitivistično družboslovje, rad verjamem), lahko trdimo, da iPhone deluje hitreje. Iz prve roke lahko zatrdim, da N97-ka ne vzbuja vtisa, da kar koli deluje prepočasi, a iPhone je očitno še hitrejši.

Povezljivost
Obe napravi podpirata Bluetooth 2.0 z A2DP. EDGE, 3G, GPRS in brežična omrežja 802.11b/g. iPhone se lahko pohvali z boljšim 3Gs sistemom, ki omogoča 7.2 Mb prenosa na sekundo (N97-ka lahko v eni sekundi sprejme največ 3.6 megabitov). Preden iPhonu priznamo boljšo povezljivost, naj njegovi uporabniki povedo, kako je z znanimi problemi iPhona s tehnologijo bluetooth. Ali ti še vedno obstajajo?

Fotoaparat
Ne glede na to, da uporabniki iPhona radi povedo, da “piksli niso vse”, in da njihovi aparati delajo čisto spodobne fotografije, je treba zapisati, da razlike v korist Nokie ne bi bilo pošteno zreducirati na piksle (3MP:5MP): posebne omembe vredna je optika, ki so jo razvili v podjetju Carl Zeiss, pa tudi LED-flash pride hudičevo prav, ko pade dnevna svetloba.

Baterija
Baterija je gotovo najšibkejša točka N97-ke (to je pravzaprav edina stvar, ki me je zares zmotila): ob intenzivni uporabi baterija ne zdrži nič dlje kot en dan (moja začetna navdušenost tukaj ne bi smela biti opravičilo). Glede na to, da ne najdem ničesar na to temo, me zanima, kako baterija služi (intenzivnim) uporabnikom iPhona. Upam, da mi boste s komentarji pomagali, da skupaj ustvarimo čim manj pristranski prikaz.

Tipkanje
FULL-QWERTY tipkovnica, ki se skriva za zaslonom N97-ke, je nepredstavljivo kul. Vsi, ki veliko pišete mejle, se boste strinjali, da se je z virtualno tipkovnico na iPhonu ne da primerjati. Tako hitrega tipkanja na telefonih prej nisem bil vajen: osvojil sem jo v nekaj minutah, besede kar letijo skupaj!

Srfanje
Nokiin brskalnik ponuja podporo za Flash Lite 3.0, kakor tudi za Flash video in Javo. iPhone ne podpira nobene od navedenih tehnologij, a se pri brskanju po spletu verjetno kar dobro odkupi z že navedeno možnostjo hkratnega upravljanja zaslona z več prsti, ki gotovo dobro pripomore k uporabniški izkušnji.

App store/Ovi store
Ni jih malo, ki ne morejo prehvaliti Applove trgovine aplikacij – nenazadnje bi Ovi store, ki ga je vzpostavila Nokia, lahko označili za ukraden koncept. App store je zaenkrat še boljše založen, a tudi v Ovi se da najti kar kak biser. Manjše število aplikacij “na domačem dvorišču” platforma Symbian sicer deloma nadoknadi s svojo odprtostjo, saj Ovi store (za razliko od Applove rešitve ) ni edini prostor, od koder je mogoče nalagati aplikacije.

Ostalo
Ker se vsega ne da stlačiti v neposredne primerjave, in ker je bila tale objava ipak najprej mišljena kot predstavitev N97-ke, bom opisal še nekaj njenih lastnosti, ki so mi kul. FM oddajnik,  o katerem se je razpisal Dr. Onyx, deluje popolnoma brez težav. Naštimaš komad, si izbereš frekvenco (čim bolj prazno) in vklopiš oddajnik. Zadevo sem testiral v avtomobilu – tako, da sem telefon vtaknil v žep. Zvok je bil več kot dostojen, o kakršnem koli piskanju ali šumenju pa ne duha ne sluha. Do 31  giga mp3-jev, ki jih nosiš v žepu in jih lahko predvajaš na zvočnikih vsakega (avto)radia, je funkcija, ki ne bo pustila ravnodušnega nikogar, ki mu muzika veliko pomeni.

N97-ka ima prednaloženi dve meni že dolgo ljubi aplikaciji: Joikuspot in Qik. Omembe vredno je še namizje, ki si ga lahko s pomočjo številnih widgetov popolnoma prilagodiš (multitasking FTW!). Tovarniške nastavitve na namizje uvrščajo vremensko aplikacijo, novice iz Reutersa, gmailov poštni predal in (presenetljivo dostojno) Facebook aplikacijo.

Preden zaključim, naj uporabnike iPhona še enkrat pozovem, da sodelujete v razpravi (če je med bralci bloga že kakšen ponosen lastnik verzije 3Gs bi bilo sploh mega, sicer pa štejete tudi tisti, ki ste naložili nov firmware:D). Bilo bi fino, če bi – poleg odgovorov na vprašanja, ki sem  jih postavil zgoraj – skupaj razrešili še nekaj mitov, ki se držijo tega aparata: katere od v alinejah naštetih pomanjkljivosti resnično obstajajo, katere so z novim firmwarem odpravljene, katere ste shackali sami?

• posredovanje SMS-ov
• pošiljanje MMS-ov
• snemanje video posnetkov

Niti slučajno si ne domišljam, da bomo s tole objavo dobili nek splošen odgovor na vprašanje, nakup katerega aparata je boljša izbira, upam pa, da mi je uspela vsaj kar se da nepristranska primerjava …

Slušalke YUBZ so na voljo v desetih barvah (barvna paleta v slikici spodaj), priklopiti pa jih je možno na mobilce vseh možnih znamk (Nokia, Apple, SonyEricsson, BlackBerry, HTC, LG, Motorola, Samsung), teža ene slušalke pa znese le nekaj več kot 226 gramov.

Cena slušalke je 45 ameriških dolarjev, podrobneje pa si jo lahko ogledate tule (na isti povezavi jo lahko tudi naročite).

Razlog, da je ta tema pristala na Moblogu, je kalifornijski razvijalec W. Seto, ki je razvil precej kul freeware aplikacijo za vaše mobilce:  Googlov prevajalnik za platformo S60, ki ne le, da razen za mobilno rabo nepomembnega prevajanja spletnih mest ni oropan nobene svoje izvirne funkcije, “zna” še malo več: ob prevajanju je potrebno nastaviti le jezik željenega outputa, jezik vpisanega besedila pa prevajalnik dojame sam.

Delovanje samodejne detekcije vpisanega jezika lahko preizkusite v HTML različici aplikacije, za dolpoteg mobilnega widgeta pa kliknite tukaj.

S kraljevino neuradnih Skype aplikacij naj bi bilo konec: v bitko je sedaj vstopil kar Skype sam. Aplikacija za iPhone bo od jutri naprej zastonj na voljo v iTunes App Storu.

Glavni razvijalec aplikacije, Kurt Thywissen, meni, da Fring in ostale third party rešitve Skypu ne predstavljajo resne konkurence.  Njegov argument je, da ostale aplikacije pogovore kanalizirajo prek številnih strežnikov, kjer jih “stisnejo”, kar slabo vpliva na kakovost zvoka. Nobenega razloga nimam, da mu ne bi verjel, da bo zvok pri tej aplikaciji res najkvalitetnejši, pa vseeno nisem prepričan, da bo malo boljša kvaliteta zvoka odtehtala ostale IM protokole in pa vse tiste Fringove dodatke …

Aplikacija, ki to ni (teče znotraj brskalnika), je takšen hit tudi zato, ker ni omejena z določenimi mobilnimi platformami. To, da deluje znotraj brskalnika, ima sicer tudi svoje pomanjkljivosti (otežen dostop, težje prilagajanje uporabniške izkušnje), a SlideShara to niti ne omejuje: na spletnem mestu, ki je mojstrsko prilagojeno mini zaslonom, lahko brskate med najbolj priljubljenimi ali med najnovejšimi prezentacijami, če vas kakšna posebej navduši, si jo lahko zabeležite ali pa si jo kar naložite na svoj telefon.

Če lahko prvo potezo zaradi znanih pritiskov lastnikov avtorskih pravic razumemo, pa je mogoče drugo brez vsake slabe vesti označiti vsaj za čudno. Če nimate Androida (bi rekel, da ga nimate), je streamanja glasbe na mobilce iz Last.fm-a za vas konec, četudi se vam mesečna naročnina v vrednosti treh ameriških dolarjev ne zdi problematična.

Upamo lahko le, da bo Last.fm kmalu izdal lastne aplikacije za ostale mobilne platforme.

Najprej krajša razlaga za tiste, ki z DOSBoxom še niste seznanjeni: DOSBox je emulator MS-DOS okolja. Gre za brezplačno aplikacijo, izdano pod Splošno javno licenco GNU, katere glavni namen je uporabnikim omogočiti igranje starih PC iger v okviru sodobnejših progamskih okolij.

Po Linuxu, Windowsu, Mac OSX-u, Palm OS-u in PSP-ju je na vrsto prišel tudi Symbian; pred natanko enim mesecem je emulator, portan na S60, izdal razvijalec Kolijoco. ZIP arhiv si lahko naložite tukaj, jaz pa objavljam še seznam nekaterih kultnih DOS iger, ki na angleško-finski platformi preverjeno tečejo kot je treba.

• Wacky Wheels
• Ancients 1 – Deathwatch
• Commander Keen 4-7
• Ski or Die
• Street Rod 1-2
• Teen agent
• Fascination
• Lands of Lore
• Summer games
• Winter games
• Wasteland
• Supaplex
• Sid Meyer’s Civilization
• Master of Magic
• Betreyal at Krondor
• Police Quest 1-3
• King’s Quest 1-4
• Larry 1-3
• Indiana Jones and the Fate of Atlantis
• KGB
• Dyna Blaster
• Goblins 3
• Eye of the Beholder
• Centurion
• Ironman Super Offroad
• Dreamweb
• Reunion
• Colonization
• Dungeon Master
• Moonstone
• Sim City
• Simfarm
• Superfrog
• Railroad Tycoon

Streamanje iz spletnih servisov

Spletnih servisov, ki omogočajo stremanje glasbe direktno na mobilce, ni prav veliko, zato je še toliko bolj škoda, da smo v Sloveniji (no, v bistvu v Evropi) prikrajšani kar za tri: neprijetno obvestilo nas pričaka na Pandori, Slackerju in Sticherju.

Ne manjka niti servisov za streamanje, katerih razvijalci se še ne zavedajo potenciala mobilnih uporabnikov (zanimiva je njihova percepcija svojega lastnega poslanstva – meni npr. niti na kraj pameti ne pade, da bi tovrstne servise uporabljal na namiznem računalniku). Spletna mesta, ki ponujajo online poslušanje glasbe, a ni ne duha ne sluha o mobilnih aplikacijah zanje, so:

• http://www.deezer.com/
• http://www.songza.com/
• http://www.ilike.com/
• http://play.it/
• http://www.meemix.com/
• http://www.broadjam.com/
• http://www.playlist.com/
• http://soundpedia.com/

Očitno je torej, da izbira v dani situaciji ni niti približno tako raznolika kot bi lahko bila (in – srčno upam – vsak čas tudi bo). To pa ne pomeni, da v dolini Šentflorjanski na spletu naložene glasbe na mobilcih še ni mogoče poslušati …

Last.fm

Za tiste, ki imate svoj account na last.fm-u, je omenjeno spletno mesto tako rekoč ultimativna izbira. Možnost izbire namreč ni omejena le z vsiljenimi oznakami in orodjem “podobni izvajalci”, poslušanje lahko omejite kar na svojo glasbeno knjižnico (se pravi na izvajalce, ki ste jih, od kar imate ustvarjen last.fm račun, že poslušali). Vsako pesem, ki jo preko streama poslušate, last.fm sočasno tudi beleži [scrobbla] na vašem profilu (”resni” last.fm uporabniki znamo to še posebej ceniti ). Raba last.fm-a na mobilcih ni omejena niti s platformami;  uradnima last.fm aplikacijama za Android in iPhone namreč na spletu delata družbo tudi “piratska” Windows Mobile različica in na Moblogu že predstavljena rešitev za Symbian. No, sam AssMoblerja ne uporabljam več, saj se mi nadvse dopadejo novi Fringovi dodatki. V eni aplikaciji (.sis) lahko po novem twittam, chatam preko vseh protokolov, ki jih uporabljam in – last but not least – streamam in scrobblam svojo last.fm knjižnico. Priporočam!

Musicovery

Musicovery, pri nas kar precej popularen spletni servis, ki glasbo sortira glede na obdobje, razpoloženje in zvrst (screenshot spodaj), je zaenkrat razvil le aplikacijo za Symbian (glede na to, da je podjetje francosko oziroma evropsko, to niti ni tako presenetljivo). Aplikacija deluje tako, kot je treba, če pa vam je všeč koncept razvrščanja, pa pred namestitvijo preverite kar tule. Meni ni

Seeqpod

Seeqpod je strašno kul. Ne omogoča namreč le igre na srečo – poslušanja tako ali drugače razporejenih kanalov, temveč tudi čisto specifične komade, ki si jih zaželite – edini pogoj je, da so v njihovi sicer precej obsežni bazi (iskanje niza “VNV Nation” npr. vrne 510 zadetkov). Možnost popolnega nadzora nad playlisto, pa ni edino, kar dela Seeqpod hud – zelo všečna je npr. tudi funkcija Wiki člankov o izvajalcih (sicer Amarokova pogruntavaščina). Preden se preveč navdušite: zaenkrat obstaja le aplikacija za Windows Mobile.

FlyCast

FlyCast deluje na BlackBerryih (Bold, Storm, Curve), iPhonih (Original, 3G, iPod Touch) in Androidih. Izbirate lahko med več kot 1200 kanali – oglejte si razvrstitev, meni se ne zdi zares impresivna.

Vóila – ima kdo kakšen predlog za dopolnitev seznama?

P.S.: Nutsie in MyStrands sta iz seznama izpadla zato, ker za streamanje zahtevata vaš prejšnji upload, Mp3Tunes in Live365 sem izpustil, ker sta skrajno bedna, po vrhu pa še plačljiva, Imeem pa zato, ker še vedno nič ne kaže, da bomo Androida v bližnji prihodnosti videli v Sloveniji …

]]> http://ziga.vrtacic.net/2009/03/dobrodosli-v-streaming-revoluciji-pt2/feed/ 0