Aplikacija, ki je ime dobila po antičnemu bogu komuniciranja, me je zaradi svoje preprostosti in velike uporabne vrednosti najbolj navdušila: poveže se z uporabnikovim Facebook in/ali Twitter profilom in podatke uvozi v imenik in koledar na telefonu (ne, ne namesti nadomestnega koledarja in imenika, s podatki obogati obstoječi aplikaciji – odprtost linuxa FTW!). V imenik doda profilno fotko, e-naslov in naslov morebitnega spletnega mesta, v koledar pa rojstne dneve.
Je seksi takole urejen imenik, ane?
Firefox imamo vsi radi. Tudi, če ga morda ne marate, ga imate gotovo naloženega na svojem PC-ju/Macu/Ubuntuju – preprosto treba ga je imeti, pa če kar za kaj tako banalnega kot je dostop do FDV-jevega spletnega referata. Lani je Mozilla napovedala svoj véliki pohod na mobilni trg – najprej na Android in Maemo (linux) in pa, morda presenetljivo, Windows mobile. Android (kakor tudi iPhone, Blackberry in Symbian, za katere je bilo sicer tudi rečeno, da bodo Firefoxa v prihodnosti deležni) Firefoxa še ni dočakal, za Windows mobile pa je bil septembra letos izdan Fennec. Prva platforma, za katero je bil uradno izdan Firefox (z imenom in logotipom), je mladi Maemo 5.
Najprej sem opazil, da aplikacija odlično izkorišča prostor na ekranu - ko gledaš sajt, je to vse, kar vidiš.
Do vrstice za URL naslove (in zgodovino) prideš, ko ekran povlečeš dol…
… na levi upravljaš z zavihki …
… na desni pa z nastavitvami, zaznamki ter gumboma “naprej” in “nazaj”.
Naslednje prijetno presenečenje: iz Firefoxa na vašem namiznem računalniku/laptopu je mogoče uvoziti zgodovino, zaznamke in gesla, še več, sinhronizacija ves čas poteka v obe smeri. Najbrž si vsak lahko zamisli kakšen scenarij rabe, ko bi mu to prišlo prav. Jaz pogosto smartassam o stvareh, na katere sem naletel med surfanjem – fino se mi zdi, da Firefox na moji Nokii ve, kaj sem počel na PC-ju – in da mi na telefonu ni treba googlati, ko hočem kaj povedati. Pa tudi to, da mi ni treba vpisati nobenega gesla, ker imam vse shranjene v Firefoxu na PC-ju, precej prav pride. Add-on, ki omogoča tovrstno sinhronizacijo podatkov brskanja, se imenuje Weave Sync, prihaja pa iz Mozillinih laboratorijev 
Ne glede na izvrstno informacijsko arhitekturo in superseksi Weave sinhronizacijo pa – priznam – še vedno več uporabljam built-in browser. Zdi se mi namreč, da me touchscreen tam bolj uboga. Funny, I know.
O Qik-u sem že veliko napisal, pa tudi že kaj postreamal; mislim, da o tej aplikaciji nima več smisla izgubljati besed. Na Maemo so jo prenesli v uglednem času, dela tako kot mora, izgleda pa takole.
Gre za aplikacijo, ki, precej podobno kot Nokiin Ovi Share, deluje kot “vrata”, le da je (sicer za ceno nekoliko gršega uporabniškega vmesnika) bolje povezana z drugimi spletnimi servisi: preko Pixelpipe lahko vsebine usmerite na več kot 100 različnih spletnih orodij, na najštejem samo nekatere izmed najbolj priljubljenih: Facebook, Twitter, Youtube, Vimeo, Twitvid, Twitpic, LinkedIn, Ping, Slideshare, Drop.io, Scripd, Flickr, Evernote, Google Documents, Picassa, Blogger, Tumblr, Wordpress, Typepad, Drupal in, ironično, Ovi. Objavo oddaš preko preproste forme, v kateri lahko s tagi za vsako posebej določiš, na katerih na kanalih naj se objavi (kot vidite na prikazu zaslona, sem testni objavi poslal na Facebook in Twitter).
Da objava ne bo predolga, sem se odločil, da jo razbijem na dva, morda celo več delov. Nenazadnje vam še vedno dolgujem nekaj besed o tem, kako deluje VNC viewer, v prihodnjih dneh pa nameravam stestirati še Witter, Vagalume, Mastory in gotovo še kakšno zanimivo aplikacijo iz repozitorija Extras testing, ki bo do takrat uspešno pritegnila mojo pozornost.
]]>